Veterani - strokovna ekskurzija 2014

IZLET GASILCEV VETERANOV PO DOLENJSKI

V torek, 2.9. 2014 smo se veterani, člani društev Ljubljanske gasilske zveze udeležili izleta na Dolenjsko. Na izlet se je odpravilo 166 članov iz 32 gasilskih društev s tremi avtobusi. Torkovo jutro je bilo megleno in deževno in zamuda enega od avtobusov, ki smo ga čakali v Trnovem, je nekatere spravila v slabo voljo, ki pa je bila, ko smo se v avtobusu malo ogreli, kmalu pozabljena.

Naša prva postaja je bila ogled tovarne Krka v Novem mestu. Zbrali smo se pred upravno stavbo od koder nas je predstavnica tovarne, ki je zadolžena za stike z javnostjo, prijazno povabila v sprejemnico. Postregli so nam s kavico, sokom in pecivom, nato pa so nam v avditoriju s pomočjo filma predstavili tovarno Krka v okviru katere je tudi  tovarna Notol, njeno proizvodnjo zdravil in tovarne, ki jih imajo poleg Slovenije tudi v Rusiji, Nemčiji, Poljski in Hrvaški. Tovarna Krka se je razvila iz majhnega laboratorija v mednarodno uveljavljeno farmacevtsko tovarno, ki letos praznuje 60 let obstoja in spada med 10 največjih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu. Po svetu ima 40 podjetij in predstavništev in zaposluje več kot 10 tisoč ljudi. Svoja zdravila prodajajo v 70-ih državah sveta, na leto pa v svojih obratih proizvedejo več kot 10 miljard tablet in kapsul.

Tovarna Krka namenja veliko sredstev tudi za donatorstvo in sponzorstvo v zdravstvu, športu, znanosti, izobraževanju, kulturi in humanitarnih dejavnostih. Terme Krka so njihova hčerinska družba in združujejo terme v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, hotel Otočec in obmorski center v Strunjanu.

Po ogledu filma so nas pozdravili predstavniki tovarne Krka, župan Novega mesta, gospod Alojz Muhič in predsednik Gasilske zveze Novo mesto, Fikret Fejzić. Nato smo se razdelili v skupine in temu je sledil voden ogled tovarne Notol. Z zanimanjem smo si ogledovali pripravo zdravil za embaliranje. Vsi procesi: tehtanje, granulacija, tabletiranje, oblaganje in pakiranje so avtomatizirani. Ljudje stroje le nadzorujejo in skrbijo, da ne pride do napak pri katerem od procesov proizvodnje zdravil. Vsi prostori in oblačila, ki jih delavci nosijo so sterilni, zrak ima stalno temperaturo in ga je potrebno večkrat na uro zamenjati, stroje pa redno čistiti.

Tovarna je na nas napravila globok vtis. Zaželeli smo si, da bi v naši državi bilo več tako uspešnih in urejenih tovarn, kjer bi delavci za svoje delo dobili pošteno plačilo.

Pot nas je vodila po lepi dolenjski pokrajini proti Kostanjevici na Krki. Reka Krka je poplavljala in številna polja in njive so bile pod vodo. Kljub mrkemu  vremenu nas je Kostanjevica očarala. Grad in grajsko dvorišče sta zelo lepo urejena. Dvorišče ima čez 200 arkad in je največje grajsko dvorišče v srednji Evropi. Ogledali smo si stalno razstavo Janeza Boljke in njegove kipe v bronu in čudovito cerkev, ki so jo poleg samostana zgradili menihi cistercijani. Med vojno je bilo ostrešje samostana, kamor spada tudi cerkev, požgano. Obnovljena je le njena arhitektura v gotskem in baročnem stilu in je znana po izredno dobri akustiki. Na travniku, ki obdaja grajsko poslopje je tako imenovana Forma viva, ki jo predstavljajo  kipi izdelani iz hrasta, ki so jih izklesali številni umetniki iz različnih koncev sveta.

Naslednji cilj našega izleta je bila Gadova peč. Veselili  smo se ogleda vinogradov in predstavitve pridelave cvička in drugih vrst vina, še bolj pa degustacije petih vrst vina, ki jih pridelujejo v vinski kleti Jarkovič. Veliko novega smo izvedeli o pridelavi vina in ugotovili, da je potrebno za dobro vino veliko znanja, trdega dela, ljubezni do vinske trte, dobrega vremena, da pa dobiš naziv »Kralj cvička«,  pa še malo sreče.

Domovina cvička je Dolenjska. V okolici Gadove peči, pa tudi drugod po Dolenjskem so zanj ugodni pogoji. Trte dobro uspevajo na valovitih dolenjskih gričih, ki jih greje toplo sonce (letos temu na žalost ni tako). Cviček mora imeti svež vonj in okus po rdečih gozdnih sadežih (malina, gozdna jagoda). Osnova za cviček je žametna črnina (do 65%). Dodajo ji približno 10% modre frankinje. Približno 20% dodajo belih sort grozdja; izbirajo med kraljevino, laškim rizlingom, štajersko belino, rizvancem, belim pinojem, chardonejem in zelenim silvancem.

Ali morda veste kaj pomeni napis PTP na etiketah nekaterih vin? Pomeni: PRIZNANO TRADICINALNO POIMENOVANJE.

Na degustaciji pa so nam gospod Jarkovič z ženo,  hčerko in bratom prijazno predstavili in dali za pokušino cviček (kakovostno vino, ki je lani dobil naziv »Kralj cvička«, modro frankinjo (vrhunsko vino), laški rizling (odlično pol shuho vino),  chardoney (pozna trgatev) in dišeči traminec (pozna trgatev). Po degustaciji smo imeli možnost  kupiti vino in suhomesnate izdelke mesnice Marolt iz Krškega.

Predno smo se odpravili domov nas je čakalo še eno prijetno opravilo: kosilo v gostilni Pugelj ob vznožju Trške gore. Kosilo je bilo odlično; hrana okusna, sveža in izredno hitro postrežena. Vzdušje je bilo zelo prijetno, popestril pa ga je še mlad fant, ki je igral in pel na harmoniko lepe slovenske narodne pesmi in vsi smo mu z veseljem pritegnili.

Preživeli smo lep, zanimiv, poučen, pa tudi zabaven in vesel dan. Družili smo se s starimi znanci in prijatelji, si vzeli čas za klepet in obujanje spominov in se dobre volje in polni novih vtisov vrnili domov.

Gasilski zvezi Ljubljana se zahvaljujemo, da nam je omogočila ta veteranski izlet, tovarišu Tonetu Podobniku pa za odlično organizacijo izleta, za njegovo požrtvovalnost in trud, ki ga vsako leto vlaga v pripravo in organizacijo izleta za veterane in nam polepša jesenske dni.

Vladka Pance  (v imenu ostalih udeležencev)

 

Priponke: