Izlet gasilcev veteranov GZL v Kobarid, Cerkno in Črni vrh nad Cerknim

Po dolgem in vročem poletju je zopet prišel september in kot velikokrat doslej smo se gasilci  veterani  zopet odpravili na izlet; tokrat po severni Primorski do Kobarida in Črnega vrha nad Cerknim. Ti izleti so postali zelo priljubljeni, saj nas je vsako leto več, ki si želimo ogledati lepote naše dežele, izvedeti in videti kaj novega, zanimivega in izkoristiti izlet, da se vidimo z znanci in prijatelji iz drugih društev, da z njimi malo poklepetamo in obujamo stare spomine, ko smo še bili aktivni gasilci.

Osmi september je bil lep in sončen dan in s štirimi avtobusi se nas je na izlet odpravilo 180 veteranov. Pot nas je vodila po avtocesti do Sežane, od tam pa smo pot nadaljevali proti Novi gorici in ob reki Soči skozi Anhovo kjer je znana tovarna Salonit, mimo hidroelektrarn Doblar in Plave ter Mostu na Soči, smo končno prispeli do Kobarida. Tam smo se ustavili pred gasilskim domom, kjer sta nas prijazno pozdravila v imenu kobariških gasilcev dolgoletni poveljnik Severnoprimorske regije Marijan Stres in predsednik društva Borut Volk. Ob predstavitvi društva in opreme v domu smo našli še čas za malico in kavico. Ob spremstvu prikupnih domačih gasilk Marjance in Valentine smo se odpravili čez mesto do muzeja 1. svetovne vojne. Ta je pred nekaj leti dobil častni naziv »Evropski muzej leta«. Tu smo se razdelili v več skupin in si tako razdeljeni ogledali muzej, kjer so nam kustosi odlično prikazali in predstavili grozote, ki so jih doživljali vojaki številnih evropskih držav, med njimi tudi številni Slovenci, ki so se takrat borili za Habsburško monarhijo. Danes si težko predstavljamo koliko gorja in trpljenja so morali prestati vojaki na Soški fronti. V blatu, hudem mrazu in več metrov visokem snegu so se borili za koščke zemlje, mnogi od njih so umirali ne le od vojaških krogel, ampak tudi zaradi bolezni, onemoglosti, podhranjenosti in nečloveških razmer. Pogosto se sprašujem zakaj? Saj se je o tem kaj dobi Avstro-Ogrska monarhija in kaj Italija odločalo na mirovnih pogajanjih in ne na  bojnih poljih.

Pa se človeštvo iz zgodovine res nič ne nauči. Tej vojni je sledila druga svetovna vojna, pa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vojne na Balkanu in zdaj divjajo vojne po Bližnjem vzhodu. Ali se ne bi bilo bolje usesti za mizo in se mirno pogovoriti. Zakaj mora biti na svetu toliko trpljenja in gorja?

Po ogledu muzeja 1. svetovne vojne smo si v Kobaridu ogledali tudi muzej, ki nosi zanimivo  ime »Od planine do Planike«. Ta je v sklopu mlekarne in sirarne Planika, ki je po več letih ponovno v slovenskih rokah. Poleg različnih vrst mleka pridelujejo odličen in zelo priljubljen tolminski sir, maslo in skuto ter druge izdelke iz mleka, ki ga pastirji namolzejo na planšarijah po kobariških hribih. Veseli smo bili, da mlekarna zopet uspešno posluje in jim obljubili, da bomo njihove izdelke bolj pogosto kupovali, saj se krave, ki jim dajejo mleko pasejo v lepi, neokrnjeni naravi.

Nato nas je pot vodila v Cerkno, kjer smo obiskali tamkajšnje prostovoljne gasilce. Lepo so nas sprejeli, predsednik društva Brus Bogdan nam posredovali nekaj podatkov o njihovem delu in težavah s katerimi se srečujejo. Stanko Močnik, sedanji poveljnik Severnoprimorske regije pa nam je predstavil regijo in delovanje gasilcev v njej. Pri tem ni mogel mimo žledoloma, ki je pustošil na celotnem območju. Nekateri smo si ogledali njihov dom in seveda tehniko s katero razpolagajo.

Od tu smo se z avtobusi, ob spremstvu cerkljanskih gasilcev, zapeljali pod Črni vrh nad Cerknim, ki je priljubljeno smučarsko središče. Na vrh, kjer smo imeli, v zelo lepo urejenem gostišču kosilo, smo se zapeljali z sedežnico. Za marsikoga med nami je bilo to prvo neposredno srečanje s to napravo. Po nekajminutni vožnji s sedežnico smo bili na vrhu smučišča koder je tudi gostišče, ki nosi zanimivo ime »Alpska perla«. V restavraciji so nam postregli z odličnim kosilom. Pripravili so nam jedi, ki so značilne za ta konec Slovenije; izvrstno, posebno juho iz zelja (»smukavc«), sledili so pečenka z žlinkrofi, solata in jabolčni zavitek. Po odličnem kosilu, smo kot martinčki posedali na soncu, se greli in uživali v lepem razgledu po okoliških hribih.

Ker se je pričelo večeriti, smo se s sedežnico vrnili v dolino, posedli v avtobuse in se polni lepih vtisov vrnili domov. Ob tej priliki se želim zahvaliti tovarišu Tonetu Podobniku za odlično organizacijo izleta in dobro pripravljen, zanimiv in ob pomoči njegovih prijateljev –gasilcev, dobro izpeljan program.

Vladka Pance iz gasilskega društva Ljubljana – Vič

 

Priponke:
Ni priponk.